Finance

Med sodobne koncepte prenove delovanja javnih ustanov spada tudi decentralizacija njihovega upravljanja in poslovodenja, ki pomeni dejansko prenos moči upravljanja in razpolaganja z viri s centra na posamezne javne ustanove, s čimer se želita doseči predvsem večja učinkovitost in tudi neodvis­nost njihovega delovanja. Običajno se v zvezi s tem navajajo številne prednosti, ki naj bi jih prinašalo decentralizirano upravljanje. V grobem jih lahko opišemo kot doseganje večje alokacijske učinkovitosti. Mogoče prednosti decentralizira­nega upravljanja, ki izvirajo iz večje alokacijske učinkovitosti, so boljše pozna­vanje delovanja ustanove, to je večja informiranost glede proizvodnih stroškov posameznih javnih dobrin in storitev. Zavedati pa se je treba, da ima decentrali­zirano upravljanje tudi nekatere slabosti, ki se kažejo predvsem v večji tehnični neučinkovitosti, kot so neizkoriščene proizvodne in upravljavske ekonomije obsega, ki se pojavijo zaradi povečane proizvodnje, ko se celotni stroški> zvišajo manj, kot naraste proizvod.89 Poleg tega se pri decentraliziranem upravljanju pojavljata tudi problema zaznavanja t. i. učinkov prelivanja (angl. spillover effects) in njihovega ponotranjenja, kar je značilno predvsem za dobrine s pomembnimi prostorskimi eksternalijami (na primer zdravstvo in terciarno izobraževanje).